ČRNOGORSKA POROKA

Pa je za nama! Veselje, ples, zaljubljeni pogledi, smeh, polna srca radosti in sreče. Ja – tako nekako sem doživljala najin poročni dan, minulo soboto, 20. maja.

Midva :)

Resda sva letos z Milošem za poroko odločila precej na hitro in nepričakovano (mislila sem, da bo najina poroka čez kakšno leto, dve), o čemer sem pisala v svojem prejšnjem članku V Sloveniji biva že 6 let, uradno pa se prizna le eno, a kljub temu mi ni žal najine odločitve, saj je na koncu vendarle vse tako, kot mora biti.

Ker sva civilno poroko že imela, in sicer v krogu najožjih družinskih članov, iskreno povedano, o svatbi oz. poročni zabavi nisva niti razmišljala. Rekla sva si, da jo bova pripravila, ko bodo za to na voljo sredstva in čas. Poleg tega se nama je zdel velik izziv, kako pripeljati ljudi (sorodnike in prijatelje) iz različnih mest po Evropi (od Francije, Nemčije, Slovenije, Bosne, Črne gore ipd.), na en sam kraj.

Tako je Milošev oče prišel na idejo, da bi naredili kar t. i. »moško« in »žensko« svatbo, kar pomeni, da bi v Črni gori organizirali poročno slavje za sorodnike in prijatelje z Miloševe strani, nekje drugje (bodisi v Sloveniji bodisi v Bosni) pa za sorodnike in prijatelje z moje strani. Sprva sva z Milošem pristala na to idejo, nato se nama je zazdela ta odločitev nespametna in v času, ko je Milošev oče že rezerviral restavracijo za zabavo, sva svojo odločitev preklicala.

Z njegovimi starši sva nato imela še nekaj pogovorov, saj so bili mnenja, da je prav zdaj idealna priložnost za organizacijo slavja, saj ni preteklo veliko časa od najinega vpisa v register. Poleg tega bi v času od 16. do 21. maja v vsakem primeru bila v Črni gori, saj sva bila povabljena na krst Miloševe nečakinje. Potemtakem se je zdelo smiselno, da bi tudi midva imela poročno slavje. Po tehtnem premisleku sva z Milošem nato pristala, da bova imela poroko v Črni gori. Vsa organizacija poroke je tako šla v roke Miloševim staršem, saj sva jima zaupala, da bo vse izpeljano tako, kot je treba (in res je bilo – še bolje, kot sva si to sploh predstavljala!).

Restavracija Salaš

Restavracija Salaš

Ker pa je bilo že nekoliko pozno in sem nekaterim najožjim prijateljem in sorodnikom prepozno povedala, so na poroko lahko prišli le moji starši. Tudi kapaciteta gostov v restavraciji je bila omejena na 80 in v večini so bila mesta že zapolnjena. Zato sva z Milošem rekla, da bova v prihodnje – če bo priložnost, organizirala slavje tudi za moje sorodnike in prijatelje, ki se tokrat povabilu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso mogli odzvati. Morda malce nenavadna ideja – 2 oz. 3 poroke v enem letu, pa vendarle – namen je dober. 🙂

Kakorkoli že, prejšnji torek sva prispela v Črno goro (temu bom vsekakor namenila še dodaten prispevek). V sredo zjutraj sem se najprej odpravila v kozmetični salon na depilacijo rok in nog – to sem storila prvič! Ne vem, zakaj, a vedno sem mislila, da je depilacija z voskom precej bolj boleča, tokrat pa sem se prepričala, da temu ni tako. Z rezultatom sem bila izjemno zadovoljna in mislim, da se bom tega še lotila. Tako da – punce, ki še niste bile, le pogumno – toplo priporočam. 🙂

Kasneje istega dne sem imela pomerjanje poročnih oblek v Nikšiću, in sicer pri družinski prijateljici Miloševih staršev, ki je imela poročni salon. Med vsaj petdesetimi oblekami, sem hitro našla vsaj sedem oblek, ki sem jih želela pomeriti. Tri obleke so mi še posebej dobro pristajale in na koncu se je bilo izjemno težko odločiti, katero bi nosila na poročni dan. Odločila sem se za prvo, ki sem jo pomerila, saj sem se v njej počutila najbolj udobno. Zanimivo pri tem je bilo, da mi je prav ta obleka padla v oči že takoj, ko sem jo videla na lutki. Ko sem rekla, da bi jo pomerila, je bil Milošev komentar odklonile, češ, da mu ni všeč. A ker navadno vedno dobro ocenim, sem mu rekla: »Boš videl, ko se obleče, bo videti odlično!« In glej ga zlomka, res je bilo tako in Miloš je ostal odprtih ust.

Midva :)

Midva :)

Naslednji dan sem si šla uredit nohte – izbrala sem permanentno lakiranje nohtov. Pozabila sem že, kako zoprno je piljenje po površini nohta. Bljak! A rek Za lepoto je treba potrpeti, ni zastonj. Najhuje od vsega je bilo, ker mi je kozmetičarka poleg nohta odpilila še nekaj obnohtne kožice. Auč! Na koncu mi ne bi niti namazala olja za nego kožice, če ji tega ne bi izrecno rekla! Izkušnja torej ni bila tako zelo lepa, res pa je, da sem bila z videzom nohtov na koncu zelo zadovoljna.

V soboto pa je napočil dan poroke. Juhu! Morala sem se zbuditi že ob šestih zjutraj, saj me je tašča naročila na šminko in frizuro v kozmetični salon All by Julija. No – glede tega pa kapo dol! Zelo zelo zelo sem navdušena! K njej je že nekajkrat šla Miloševa sestra, saj velja za eno najboljših (ali morda celo najboljšo) make-up artistko v Črni gori, ki med drugim liči tudi znane osebnosti (npr. Zvezde Granda ipd.). Njena cena je za črnogorske razmere precej visoka, a glede na končni rezultat – je vredna vsakega centa! Sama sem se nekaj let ukvarjala z manekenstvom, a nikoli nisem bila deležna tako dobrega, predvsem pa obstojnega make-upa! Saj veste – tisti občutek, ko se pogledaš v ogledalo in sam sebi rečeš: »Wau! To je to.« Tako da, dekleta – če boste kdaj v Podgorici, toplo priporočam salon All by Julija.

Prelep make-up by All by Julija

Prelep make-up by All by Julija

Po končani frizuri in make-upu sem šla nazaj v stanovanje, si še malce spočila, nato pa smo se odpravili proti restavraciji Salaš. Z Milošem sva mimogrede v hotelu pobrala še moje starše, ki so z letalom prispeli v petek. Medtem ko so Miloševi in moji starši sprejemali goste, sva midva počakala v pisarni restavracije. Čez približno eno uro ali manj, pa sva svečano vstopila v restavracijo, kjer so naju ob spremstvu glasbe gostje pozdravili z bučnim aplavzom. Veliko ljudi sem že poznala, nekatere pa sem imela priložnost spoznati sedaj. Vsem pa je bilo skupno to, da so bili odlična družba, ki se je skupaj z nama veselila na najin najlepši dan.

Posebno presenečenje je pripravila Miloševa mati, ki je za poročno torto naročila izdelavo figuric v obliki ameriškega nogometaša Silverhawksov (številka 56) in nevesto z barvo las, podobno moji. Tega darila sva bila resnično vesela! Po rezanju torte je sledilo slikanje z vsemi gosti in pozibavanje v ritmih dobre glasbe vse do večera.

Poročna torta - Silverhawk in nevesta :)

Poročna torta – Silverhawk in nevesta :)

Kljub vsem dvomom moram na koncu torej priznati, da je organizacija poroke s strani tasta in tašče presegla vsa moja pričakovanja. Z Milošem sva izjemno vesela, da sva se odločila za ta korak, saj je to bil resnično eden od najlepših dni v najinem življenju, ki si ga bova za vedno zapomnila.

Prvo skupno rezanje torte

Prvo skupno rezanje torte

Familija Keković

Familija Keković

Prvi ples

Prvi ples

 

Ples treh generacij - Milošev dedek, oče in midva

Ples treh generacij – Milošev dedek, oče in midva

 

Z mojima staršema :)

Z mojima staršema :)

 

Ja, to je ta ljubezen - in iskrice v očeh :)

Ja, to je ta ljubezen – in iskrice v očeh :)