KNJIGA BO!

It`s official! Knjiga bo!

Zdaj gre pa zares.

Knjiga bo

Ja, res je, še lansko leto sem bila naznanjala, da v kratkem izdam knjigo. In res je, do konca sem jo spisala lansko leto konec januarja. Ampak odkrito? V resnici knjige še nisem bila pripravljena poslati v svet. Pravzaprav me je bilo strah. Strah na glas spregovoriti o svoji preteklosti, ranljivosti, vzponih in padcih.

Najprej sem zato morala opraviti s številnimi strahovi glede izdaje knjige. Namreč, na izdajo knjige globoko v sebi še nisem bila pripravljena, čeprav sem si je želela, a vendarle nisem še čutila tistega pravega notranjega vzgiba in glasu, ki bi mi dejal: »Zdaj je pravi čas. Zdaj ali nikoli,« kot ga čutim zdaj, v tem trenutku. Tako sem si prejšnje leto, v letu velikih sprememb, vzela čas predvsem zase, za družino, za razmislek o svojih notranjih strahovih in ne nazadnje tudi ciljih in željah, ki jih imam za prihodnost.

Lansko leto se je tudi razvilo v povsem drugi smeri, kot sem sprva načrtovala. Poročila sem se in dobila otroka. Zanimivo pri tem je, da sem v knjigi (ki sem jo pisala med julijem 2016 in januarjem 2017) zatrjevala, »da s partnerjem ne želiva imeti otrok na vrat na nos«. Nato pa se nama je zgodilo prav to – na vrat na nos. Zato pazite na besede, ki jih ves čas izgovarjate, saj vesolje (bog, izvor) ne loči med besedami »ne želim, nikoli« ipd.

Priznam pa, da sva danes z možem zelo vesela, da sva postala starša, saj sva na ta način postala tudi bolj zrela v določenih stvareh. Tako sem imela prejšnje leto dovolj časa, da opravim s strahovi, vezanimi na izdajo knjige. Ni namreč enostavno spregovoriti o stvareh, ki si jih že zdavnaj pokopal in o njih niti razmišljaš ne več. Morda se najde nekdo, ki bo komentiral, da obžalujem stvari iz preteklosti. Jih ne. Enostavno pa je pretehtalo dejstvo, da moja zgodba lahko nekomu pomaga, saj morda iz nje izvleče pomemben nauk. In če pomagam le eni osebi, je moj namen dosežen.

Seveda se ni lahko kar tako izpostaviti s svojo zgodbo, saj so vanjo vpletene prave osebe (čeprav so imena spremenjena). Ni mi vseeno niti, da izpostavim svoje starše, ki so sicer izjemni ljudje in jih imam zelo zelo rada –, ki pa nočejo biti izpostavljeni na ta način, kot sem jih jaz izpostavila v knjigi. A takšna sem. Iskrena. Brez dlake na jeziku. Dogodkov, ki so se mi zgodili, nisem olepševala. Ljudje smo polni napak, a ravno to nas tudi dela izjemne in piše številne zgodbe. <3

Ljudje namreč vedno ravnamo tako, kot v določenem trenutku najbolje znamo na podlagi dosedanjih izkušenj. Vsaka oseba se z delom na sebi in če si tega iskreno želi, vedno lahko spremeni. Tako je pretehtalo dejstvo, da kljub strahu, kaj bodo rekli moji starši, izdam knjigo, saj sem prepričana, da lahko moja zgodba pomaga številnim. Partnerski odnosi so namreč tema, o kateri nikdar ni napisanega premalo.

***

Verjamem v zakon privlačnosti, karmo, energije – da se vse na tem svetu zgodi z določenim razlogom, da se nam določene stvari/dogodki ponavljajo zato, da se iz njih kaj naučimo in zrastemo kot oseba.

Če si nesamozavesten – kot sem bila tudi sama, ni čudno, da naletiš na partnerja, ki bo to le še potrjeval. V knjigi sem torej brez dlake na jeziku spregovorila o psihičnem in fizičnem nasilju, ki sem ga nekoč doživela s strani bivšega partnerja z namenom, da se v moji zgodbi morda kdo prepozna in v njej najde inspiracijo in da spozna, da ni vse tako črno, kot se morda zdi na prvi pogled ter da svojo »usodo« lahko vedno spremenimo.

Situacije, ki se nam dogajajo, in osebe, ki nas obkrožajo, nikakor niso naključne. Večino dogodkov in oseb v naše življenje pritegnemo s svojimi mislimi. Če večinoma razmišljamo negativno, se bo to odražalo tudi v naši realnosti, seveda pa velja tudi obratno.

V knjigi tako spregovorim o preteklih partnerskih zvezah, saj sem konec koncev vse dogodke privlekla sama s svojimi (večinoma negativnimi) mislimi. Če mislimo, da si ne zaslužimo prave ljubezni in da je nismo vredni, bomo to v realnosti tudi doživeli. Sama pa sem bila zelo nesamozavestna, neodločna, labilna – nič čudnega potem, da sem doživljala takšne in drugačne scenarije.

Šele ko sem se začela imeti rada in spoznala, da sem ljubezen in da sem vsekakor vredna ljubezni – šele takrat sem lahko v svoje življenje pritegnila tudi pravega partnerja. To pa je nihče drug kot moj mož Miloš. Takrat sem namreč bila na visoki vibraciji in nisem se obremenjevala z mislijo, kdaj bom spoznala »pravega«. Nisem bila vezana na željo, uživala sem v svoji biti in bila brez pričakovanj (če od nekoga preveč pričakujemo, se vežemo na to pričakovanje in navadno smo potem razočarani). Več o tehnikah, ki sem se jih posluževala, si lahko preberete v e-knjigi 12 nasvetov, kako v svoje življenje priklicati pravega partnerja.

Če želite izvedeti, kako sem prišla do teh globokih spoznanj, pa boste še malce počakali in to prebrali v moji knjigi, kjer boste videli, da nič ni naključje.

Vse, o čemer pišem, sem doživela na svoji koži in mislim da moja izkušnja lahko marsikomu pomaga zaživeti srečnejše življenje, ne nazadnje pa tudi priklicati »pravega« v svoje življenje.

***

Knjiga torej bo! Za izdajo sem se dogovorila s Tomažem Gorcem, za kar sem izjemno hvaležna.

V decembru sem tudi imela fotkanje za naslovnico, moram le še izbrati primerno sliko. V kratkem na Facebooku objavim vsaj dve in upam, da mi boste pomagali izbrati. Tako. Zdaj gre pa zares!

Knjiga je v celoti lektorirana, slike za naslovnico posnete … eno izberem, nato pa gre knjiga v nadaljnji postopek izdaje, ki ga bo od tod naprej prevzelo podjetje Tomaža Gorca.

Lep pozdrav in se beremo v kratkem. 🙂

Točno, še naslov knjige naj povem: V iskanju ljubezni – Kako sem premagala vrtinec laži, prevar in udarcev ter spoznala ljubezen do sebe.

Kako se vam zdi?