InstaLajf ali ko VSE postane SENZACIJA

InstaLajf, InstaLajks, InstaFrendšips, InstaLove, Insta … vatever že se pač spomnite.

Je človek bolj srečen zaradi družbenih omrežij ali manj?

In do kod gre naša obsedenost?

Zadnji mesec (oz. še več) nisem kaj dosti prisotna na družbenih omrežjih. Komaj kaj poskrolam na Fejsu in Insta – in moram reči, da mi je tako ljubše!

Ajde, na Fejsu lahko človek še nekaj pametnega izve – raznorazni članki, izkušnje ljudi ipd. Medtem ko je na Insta pač vse »insta«. Vse je popolno, vse super, vsi so srečni in veseli – in po možnosti ponujajo vse možne izdelke za srečo in veselje. 🙂  Vsi jejo, pijejo in se smehljajo. S popolnih destinacij in po možnosti s popolnimi telesi. No, seveda ni vse tako črno-belo niti ni vse tako zelo plehko, saj obstajajo tudi ljudje, ki poleg promovirane, vržejo ven tudi kako pametno vsebino.

A vendarle – v osnovi  – če se osredotočimo na tisto glavno vprašanje in glede na to, da sem ženska – ko vidiš tisoč in eno hudo fotografijo hudih žensk – si navadno ne moreš kaj, da se ne bi primerjal z drugimi. In če nimaš tega in onega, se počutiš kot en drek. Ker namesto da uživaš kot drugi, si doma, kuhaš, pereš, peglaš, skrbiš za otroka, vmes kaj pametnega ali ne(s)pametnega narediš, tračiš svoj lajf – ali pa tudi ne. Vatever.

Ampak hej! A ni lih to fora? Ubistvu smo iz vseh – tudi najbolj banalnih in vsakdanjih stvari, kot je npr. jesti pizzo at home – naredili SENZACIJO? Pazi – pač učasih, preden so bila vsa ta social media na voljo – si šel lepo v restavacijo, se usedel, naročil in komaj čakal – da dobiš tisto pizzo in jo čim bolj vročo pojedel. In si bil sit in si bil vesel (alpa tudi ne) in si šel lepo domov. Alpa na kak kozarec s kolegi, z družino, al … vatever.

Ampak pazi zdej! Zdej pa to tkole ne gre več. Zdej pa ko prideš v restavracijo, vzameš telefon v roke in – slikaš. In komi čakaš pizzo – ne da daš tisti omamni topli prvi košček omamne pizze v usta oz. bolje povedano  – da navališ na pizzo ko mutav, ker si ja bil lačn in si komi čaku, da začneš jest  – ne; gremo vzet telefon, InstaKamero v roke in – sej se bom že zadržu (Itak, bi rajši navaliu na pizzo), ampak – čaki, čaki – da vidjo moji InstaKolegi (frendi pa tudi tisti, ki me ne poznajo in jaz ne njih, alpa tud, sej useen) – kje sm! Evo me na pizzii! Pa še kak napis: »Mmmm, delicious!« ali »Pizza time«.

PizzaLajf

Pa slika s smajlijem, pa slika samo pizze, pa slika kako prvi košček daješ v usta – ampak ups, če prva fotka ni uspela, boš naredu še 155 fotk, kako daješ prvi kos v usta, po možnosti, da se sir lepo razteguje in na sliki ne mižiš ali kaj podobnega pač, kar ti ni všeč in česar ne bi objavil. V glavnem, stvar je v tem: Treba je narest perfect InstaFotko! To je to. Sej ni važn, če se je pizza medtem že čist ohladila – za PerfectFotko vredi čakat! Ja, pač bo sreča ob prvem grižljaju vroče pizze počakala – ker se bo več dopamina izločalo na račun tega, kok lajkov dobi objava. Oziroma – kok folka je vidlo story. Oz. kok folka je komentiralo objavo. Al kokrkol že. Pač – that`s the point. Vse za trenutke veselja na Social Media. Da usi vidjo, kje smo. Kaj delamo. Kaj jemo. Kaj pijemo. Kaj se nam dogaja. Dobr – slabo – al kokrkol že.

Skratka – point je v tem, da smo iz najbolj banalnih stvari, v želji po tem, da bi bili opaženi, naredili senzacijo! Senzacija je, ko otroku damo poljub na lička, senzacija je, ko otrok sedi (ampak kot da tega ne dela vsak otrok, ampak mogoče se pa tudi motim?!), senzacija je, ko se vozimo v avtu in poslušamo muziko (ampak ja, najbrž še nihče ni vozil v avtu vsaj enkrat v lajfu), senzacija je, ko smo na snegu, senzacija je, ko pijemo malinovc, senzacija je, ko zjutrej ležimo v pojstli, senzacija je, ko se našminkamo, senzacija je, ko nas boli zob in nas potem – če smo dosegli neko stopnjo avtoritete v InstaLajfu, vsi sprašujejo o tem, katero kremo uporabljamo čez dan, katero čez noč, katero za ven, v poletju in snegu, če se nam naredi izpuščaj na koži.

Alpa kako otroka uspavat, al kje otroku kupit body. Al pač – neke take stvari, da je človek ziher, da kot družba več kot očitno napredujemo. Skratka – bolj ko so stvari banalne, večje je po njih povpraševanje.

No, pa da ne bo zdejle tole vse zgledal kt eno samo jamranje nad InstaLajfom – odločla sm se za tale zapis, pa za tole mojo »grdo slovenščino« al bolje rečeno Insta slovenščino (ja, sej sm študirala slovenščino in bi se lahko izražala totalno knjižno slovensko, ampak sm se odločla, da se tokrat ne bom – bom pisala po kmečko, ups, po »Insta«, ker je tko pač kul J No, pa realno se tkole med sabo pogovarjamo ja. Uglavnem, da ne zaidem preveč – skratka, ja –

Tud jst se najdem v sliki z objavo pizze, ampak nardim eno, dve ali max tri slikce in potem eno objavim. Velikokrat pa sploh ne slikam – ker se mi enostavno ne da. Potem lahko živim samo še za Insta. Plus: tole moje slikanje hrane (če se ga že lotim!) ponavad zgleda tko, da moj zraven oboleva, da zakaj the fuck slikam hrano, in kam za boga smo pršli, če se mormo pred drugimi postavljat s tem, kakšno hrano jemo?! Ker kt da samo mi kle jemo, al ne vem (Aja – tole je res tko en totalno banalen primer). Ok, drugo je, če se mogoče s tem poslovno ukvarjaš, si nutricionist/-ka in pač daješ neke koristne nasvete, kaj naj bi človek jedel – in je pač to dobro za tvoj posel. Ampak spet – dejstvo je, da tudi vsak nutricionist ni dober nutricionist, se pa najdejo … Ampak ja, da ne bom spet zašla. Ker itak me skoz zanaša.

In ja – se strinjam, nekaj vsebin je zagotovo koristnih, npr. kaki potovalni blogi, če se odločamo za potovanja, kakšne zanimive destinacije in skriti kotički, ki jih morda ne vidimo kar tako, kakšni fitnes nasveti in realna telesa žensk, da pač vidimo, da ni vse tok perfect, kakšne mamice, ki sredi noči objavijo objokan in nenaspan obraz, ker že deset dni niso spale – ampak večinoma so fotke mamic in otrok v stilu takšne matchy-matchy popolnosti, da si ziher, da ona pa takšnih težav nima, ni mela in nikoli ne bo imela! Ker je vsa perfect in shiny. Skratka – ja, o tem bi se dalo debatirat. Ravno tako kot o slikah parov, ki se slikajo skupaj, z roko v roki ali prislonjena drug na drugega z največjim nasmeškom na obrazu z napisom: »Za vedno.« Ali »I will love you forever.« »Moja ljubav.« Naslednji trenutek gre pa on v pojstlo z drugo. Alpa ji da šamar. Alpa se spičkata. Pardon, skregata. Ja tud to se dogaja. Mogoče ni odveč povedati, da je to pač Realen Lajf. Not InstaLajf. Sej zato pa je Insta. Z razlogom. So pač – ujeti trenutki. Ujeti trenutek nasmeha v kamero.

Seveda pa – ni potrebno posploševat. So tudi zgledni in lepi primeri. In če se dva zaljubljenca slikata, to še ne pomeni, da je vse tako slabo. Ampak nikjer – pazi, nikjer! – in nihče mi pa ne bo rekel, da se s partnerjem nikoli ne skrega. Pa magari zaradi največje banalnosti. Če pa se še nista, ker sta na začetku pač tok noro zaljubljena, se pa enkrat ziher bosta – ampak to najbrž ne bosta objavila.

Skratka – še zmeraj smo na tem, da večine stvari ne objavljamo. Smo selektivni. In objavljamo tisto, kar nam paše. Večinoma srečo. Popolnost.

In ja – meni je prav pasalo, da sem se malo odklopila od teh socialnih omrežij. Saj kot sem rekla – izveš tudi kaj pametnega. In ja, vem, da bi morda zato, da bi malo bolje širila svojo prepoznavnost in npr. svoje oddaje Coffee with me, pač morala čim več objavljati. Ker ljudem si všeč toliko in sledijo ti toliko, kolikor sebe jim daš. Kolikor svojega življenja, sreče, tegob in vsega, jim daš na vpogled. In ja – da ne pozabim – tukaj so še algoritmi. Dej lajkej drugim fotke pa followej. Pa jih pol odfollowej. Pa bod ene 5-6 ur na Insta vsak dan, da dobiš nove followerje. In jasno – novim followerjem moraš dat čim  več nove hrane. Ne samo tiste ene pizze 1x mesečno. Ampak ene 3 pizze vsaj 3x dnevno. Aja. Banaliziram. Spet. Ampak pametn bo vedu, kaj sm hotla povedat. 🙂

Skratka – da zaključim – meni se pa to ne da! Ne da se mi bit pou dneva na Insta in razmišlat o tem, kaj bo moja naslednja objava. In delat perfect fotko vsaj ene 5x na dan. Če mam kej za povedat – pa rajši video posnamem. Sm pač neredna na social media. Taka pač sm. Učasih mam ful za povedat – in pol izlijem svoje srce in dušo in objavljam večkrat tednsko. Učasih pa nimam nč za povedat – sej kej bi se že najdl, ampak silila se pa ne bom. Ker ni kul vajb. Ni pretoka energije in dotoka misli. Tko da – kdor me hoče brat – me bo bral. Kdor me hoče poslušat – me pač bo. Kdor pa ne, pa pač ne bo.

Skratka, zaenkrat bom svoj čas rajši izkoristila, da se posvetim otroku in se z njim igram, namesto da mu svetim non stop s telefonom v bučo. Aja – pa skuhala bom tud kej. Ubistvu kuham vsak dan – včasih tudi večkrat na dan (kdo bi si mislu, ane?!)– ampak lih objavljam pa ne. Vsak dan grem tudi na stranišče. Pa v trgovino. Pa treniram vsaj 3x na teden. Pa tud pizzo si prvoščm in možu lupčka dam! 🙂

Hvala in lep pozdrav, imejte se radi – pa ne samo na Insta, ampak tud in real lajf,

se beremo 🙂